Prejemnik Borštnikovega prstana je Branko Šturbej
Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni »tehnični« virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, »iz resničnega epicentra gledališča".
Igralec Branko Šturbej je v slovenskem gledališču prisoten že štirideset let. Takoj po zaključku študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kjer je odigral prve vidne vloge in prejel tudi prve nagrade. Potem ko je režiser Tomaž Pandur prevzel ravnateljstvo mariborske Drame, se je Šturbej preselil nazaj v rojstno mesto, kjer je ostal ves čas Pandurjevega ravnateljevanja. Od leta 1990 je odigral vrsto izjemnih vlog v njegovih režijah (npr. Mefista v Faustu, Hamleta, Danteja v Božanski komediji in Miškina v Ruski misiji), pa tudi v uprizoritvah drugih režiserjev (npr. Vojčka, Karla Grossmana v Ameriki in Georgea v Kdo se boji Virginie Woolf?), ki pomenijo prvi vrhunec njegovega igralskega ustvarjanja; za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1997 naprej igralsko ustvarja v ljubljanski Drami in tudi v drugih slovenskih gledališčih (gostoval je skoraj v vseh), na neinstitucionalni sceni ter na televiziji in pri filmu, že dvajset let pa na UL AGRFT poučuje dramsko igro.
